Preventiva: investirajte danes v zdrav jutri

Če nam zdravnik diagnosticira visok krvni tlak, jemljemo predpisane tablete.

Ko krvni test pokaže povišan holesterol, gremo na dieto – pogosto brez da bi se kaj dosti ubadali z mislijo, zakaj so se te diagnoze razvile.

Večina nas ne pomisli, kaj bi lahko naredili, da do njih ne bi prišlo.

Kronične bolezni: spremljevalec nezdravega življenja

Države po vsem svetu se soočajo z epidemijo kroničnih bolezni. Kljub temu, da smo jih okronali za vodilni vzrok smrti v razvitem svetu, pa ni vse tako črno. Kronične bolezni lahko namreč v veliki meri preprečimo ali njihove posledice omilimo z zdravim življenjem, znanjem in preventivnim pristopom.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ocenjuje, da bi brez glavnih dejavnikov tveganja za kronične bolezni lahko preprečili vsaj 80 % vseh bolezni srca, kapi in sladkorne bolezni tipa 2, ter več kot 40 % rakavih obolenj. Te številke govorijo o nedvoumni moči preventive.

Kronične bolezni zdravstvenim sistemom povzročajo nepredstavljive stroške – in ne le zaradi zdravljenja. Vodijo namreč do zmanjšane kakovosti življenja, ki se kaže v odsotnosti z dela ali celo popolni nezmožnosti za delo, kar pa pogosto vodi še v neugodno finančno situacijo. Tako bolni kot tisti, ki niso zmožni za delo, so od države odvisni za medicinsko in finančno pomoč.

Neizkoriščen potencial preventive

Preventiva v zdravstvu ni nov koncept. Misel, da bi morali preprečiti namesto zdraviti, je prisotna že od antike. Grški zdravnik in »oče medicine«, Hipokrat, je ljudi učil, da bolezni ne povzročajo bogovi, kot so takrat verjeli. Šel je celo korak dlje in zagovarjal preventivo pred kurativo. Prepričan je bil, da bi morali več pozornosti posvetiti zaščiti zdravja.

Medtem kot je v Evropi udeležba v preventivnih zdravstvenih programih relativno visoka, so še izjeme. Eurostat poroča, da v večini držav članic EU večina populacije, stare med 50 in 74, še nikoli ni opravila presejalnega pregleda za raka debelega črevesa.

Leta 2014 11 % žensk v EU, starih med 50 in 69, nikoli ni imelo pregleda dojk z rentgenom, 14 % žensk med 20. in 69. letom pa ni dalo brisa maternične sluznice.

Statistika za isto leto pove tudi, da skoraj polovica populacije Evropske Unije v letu prej ni preverila svojega nivoja holesterola. Te številne kažejo na velik neizkoriščen potencial za preventivo.

Preventiva na osnovi genetskih informacij

Predstavljajte si, da kupujete obleko. Nobena vam ne ustreza – manjša ima prekratke rokave, večja je preširoka. Rešitev? Obleka po meri! Zanjo bo šivilja vzela vaše osebne mere in na podlag kroja sešila obleko, ki se vam bo popolnoma prilegala, saj ne bo velikosti S ali M, ampak vaše edinstvene velikosti.

Lahko enak pristop uporabimo pri zdravju? Lahko!

Eden izmed mejnikov, ki so spremenili moderno medicino, je bil projekt Človeški genom. Dr. Lee Hood, soustanovitelj ameriškega inštituta ISB (Institute for Systems Biology) pravi, da nam je projekt dal »dostop do variabilnosti človeškega genoma«. Ta ogromen podvig je odprl vrata genetski tehnologiji, ki je hitro napredovala do stopnje, ki nam omogoča dostop do učinkovitih testov DNA.

Ker je naš genetski material v osnovi navodilo za vsakega unikatnega posameznika, lahko z upoštevanjem teh navodil ocenimo in predvidimo posameznikovo zdravstveno stanje in ustvarimo personalizirana priporočila.

Kaj lahko sami naredite za svoje zdravje?

Vsak posameznik ima ogromno možnost, da v svoj vsakdan vključi preventivno skrb za zdravje.

1. Pridružite se presejalni programom. Odzovite se na vabila in se udeležite preventivnih presejalnih programom za raka debelega črevesa, dojk in maternične sluznice. Redno delajte krvne teste in spremljajte dejavnike, ki pomembno vplivajo na tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni in sladkorne bolezni.
2. Spoznajte svoje genetske predispozicije in v skladu z njimi prilagodite svoj vsakdan. Genetske različice pomembno pripomorejo k vaši dovzetnosti za določene bolezni, ključni s številnimi kroničnimi boleznimi. Naredite test DNA.
3. Izogibajte se štirim dejavnikom tveganja, ki imajo največji vpliv na pojav najpogostejših kroničnih bolezni, in ki so popolnoma pod vašim nadzorom:

• Telesna aktivnost. Zadostna telesna aktivnost pomaga nadzorovati težo, zmanjša tveganje za srčno-žilne bolezni, diabetes tipa 2 in nekatere vrste raka. Redna telovadba tudi krepi kosti in mišice ter izboljša mentalno zdravje in razpoloženje.

• Prehrana. WHO nepravilno prehrano, ki lahko vodi v prekomerno težo in debelost, označuje kot najpomembnejši dejavnik tveganja za srčno-žilne bolezni in raka, dva vodilna vzroka smrti v Evropi.

• Kajenje. Kajenje poviša vaše možnosti za razvoj več kot 50 resnih zdravstvenih težav – od dolgoročno prizadetega zdravja do smrti. Mednje štejemo srčni infarkt, kap, poškodbe žil in druge srčno-žilne zaplete, rakava obolenja (pljuč, grla, želodca, itd.), poškodbe pljuč (COPD, pljučnica, astma), impotenco in neplodnost.

• Alkohol. Po poročilih WHO je poraba alkohola v Evropi največja na svetu. Negativni učinki pitja alkohola so povezani s prezgodnjo smrtjo in so pomemben preprečljiv dejavnik tveganja za neuro-psihiatrične in srčno-žilne bolezni, cirozo jeter in raka.

Že samo z upoštevanjem zgornjih nasvetov boste sledili načelu 4P, ki ga Evropsko združenje za preventivno medicino opisuje kot »medicino 21. stoletja«: prediktivna, preventivna, personalizirana in participativna.

In ne pozabite – preventiva je vedno boljša kot kurativa!