Epigenetika in njena potencialna uporaba sta pritegnili pozornost tako znanstvenikov in javnosti. V nadaljevanju vam bomo razložili, kaj je epigenetika in kako vam lahko pomaga do boljšega zdravja.
Geni in okolje so neločljivo povezani
S sintezo beljakovin geni narekujejo vsak vidik našega življenja. Od najbolj očitnih lastnosti, kot so višina in barva las, pa vse do tistih manj opaznih, kot je hitrost naše presnove.
Genski material se lahko spremeni z mutacijami, ki premenijo zgradbo DNA in s tem njihovo primarno nalogo – sintezo beljakovin.
Obstaja pa še drug način, kako vplivati na delovanje genov – z nadzorom njihove aktivnosti. Z drugimi besedami, da določene gene vklopimo ali izklopimo!
Tudi tukaj so lahko vzrok mutacije, ali pa proces, ki mu rečemo epigenetika. Genetiki jo definirajo kot: »študijo sprememb v organizmih, ki so posledica sprememb izražanja genov in ne sprememb genetskega zapisa«.
To pomeni, da o genih ne smemo razmišljati kot o nedotakljivih generalih, ki na varnem v celici razpošiljajo ukaze za delovanje in izgled našega telesa. Predstavljajmo si jih raje kot predstavnike, ki se aktivno ukvarjajo z okolje in se nanj odzivajo.
Rezultat takšne interakcije med geni in okoljem so različni fenotipi. Spomnimo se: genotip je naš genski zapis za določeno lastnost, fenotip pa je ta zapis izražen; modre namesto rjavih oči, kodrasti ali ravni lasje. Če vas zanima več o genih in DNA, vas vabimo k branju bloga o osnovah genetike.
Dr. John Launer (Health Education England) postreže z razumljivim praktičnim primerom epigenetike. Raloži, da ima posameznik lahko v genih predispozicijo, da je visok in samozavesten (to je genotip), a če je otroštvo preživel v pomanjkanju, lakoti in zanemarjanju (epigenetski dejavniki), bo kot odrasel najverjetneje nižje rast s pomanjkanjem samozavesti in strahom (fenotip).
Stikalo za vklop in izklop
Mehanizmi, ki genotip prevedejo v fenotip, so različni, a najbolj znana je metilacija. Gre za proces, v katerem se metilna skupina poveže s citozinom (eno izmed nukleotidnih baz, ki gradijo našo molekulo DNA) na določenem mestu v verigi DNA. Posledica vezave je, da to mesto postane manj aktivno.
Primer takšnega nadzora nad izražanjem genov vključuje pretvorbo genetsko identičnih izvornih celic v širok nabor različnih tipov celic, ki gradijo organe in tkiva našega telesa. Enak proces je odgovoren tudi za to, da ena ličinka čebele odraste v delavko, druga pa v kraljico.
Kateri dejavniki so torej sposobni povzročiti take spremembe?
Epigenetski dejavniki
Epigenetski dejavniki so številni in prisotni povsod okrog nas: kaj jemo, kako telesno aktivno smo, naše interakcije z drugimi ljudmi, če smo izpostavljeni težkim kovinam, pesticidom, dizelskim izpustom, tobačnemu dimu, radioaktivnosti, virusom in bakterijam.
Epigenetski dejavniki so tudi bolezni, kot sta rak ali Alzheimerjeva bolezen.
Hitro nam postane jasno, da ima praktično vse, kar nas obdaja, potencial, da vpliva na izražanje naših genov – na bolje ali slabše. To znanje lahko izkoristimo v svoj prid, saj je veliko naštetih dejavnikov pod našim nadzorom!
Kako lahko epigenetiko uporabimo v svojo korist?
Če poznamo epigenetske dejavnike in se zavedamo njihovega vpliva, se lahko zaščitimo pred njihovim negativnim vplivom (se izogibamo izpostavljenosti težkim kovinam, poskrbimo, da je naša hrana brez pesticidov, ne kadimo) in jih uporabimo, da izboljšamo svoje zdravje (jemo zdrava, s hranilki bogata živila, smo redno telesno aktivni).
Prehrana je epigenetski dejavnik, ki ga najbolje razumem. To pa pomeni, da lahko spremembe naše prehrane vplivajo na izražanje določenih genov.
Sedaj, ko imate malo boljšo predstavo o epigenetiki, jo lahko uporabite v svojem življenju. Naredite test DNA, ki bo razkril vaše genetske predispozicije oziroma vaš genotip.
Nato pa s pomočjo osebnih priporočil, ki jih dobite z našim testom, prilagodite epigenetske dejavnike (prehrano, telovadbo, odziv na stres, spanje) tako, da boste svoje gene usmerili v najboljši možni izid!