Stres je neizogiben spremljevalec sodobnega življenja. Zato je za premagovanje vsakodnevnih življenjskih izzivov ključnega pomena, da se naučite prepoznati preobremenjenost in se spoprijeti s pritiskom!
Ljudje se s stresom spopadamo na različne načine. Predstavljajte si, da se rok za oddajo članka, ki ga trenutno berete, zelo hitro približuje.
Lahko sem:
- Napeta in zaskrbljena. Ne vem, ali mi bo uspelo končati pravočasno. Zakaj nisem začela pisati prej?! Nikoli me ne izuči! Reks, nehaj lajati, ne morem se zbrati!
- Navdušena in mirna. To sem naredila že mnogokrat, zato bo šlo tudi tokrat. Dovolj lenarjenja, grem na delo!
- Popolnoma mirna. Vse je v redu. Vse bo v redu, tudi če mi bo zmanjkalo časa. Si bom že nekaj izmislila, ali pa našla primeren izgovor. V resnici nimam pojma, zakaj ljudi sploh skrbi!
Situacija je v vseh treh primerih enaka. Kje je torej razlika? V mojem odzivu na stres.
V tem članku predstavljamo, kaj pomeni občutljivost na stres, kako vpliva na nas, kakšno povezavo ima z našimi geni in kako ga lahko obvladujemo.
Če bi raje preskočili teorijo in preverili svojo nagnjenost k stresu, pa spoznajte test DNA MyLifestyle. Razkrije točno to in številne druge dejavnike, ki lahko močno vplivajo na vaše zdravje in dobro počutje!
Kaj je toleranca do stresa?
Toleranca do stresa je količina stresa, pri kateri lahko situacije še vedno normalno obvladujete. Nižja toleranca pomeni, da težje obvladujete občutke stresa in tesnobe, vas hitreje zmotijo že manjše nevšečnosti, prav tako pa se stresa težje otresete.
Stres je dvorezni meč. Po eni strani predstavlja vir adrenalina, ki nas lahko motivira in pomaga, da se lažje zberemo. Hitro pa je lahko preobremenjujoč in škodljiv.
Vsak od nas ima mejo oz količino stresa, s katero se je še sposoben spopasti. Ko dan za dnem presegamo svoje meje, lahko stres začne negativno vplivati na naše odločitve in vodi v tesnobo, napade panike in druge zdravstvene težave.
Ker je stres zelo subjektiven, se prepogosto dogaja, da določene stresorje zanemarjamo, ker se nam zdi, da nas tako majhna stvar res ne bi smela vznemirjati.
Simptomi preobremenjenosti
Prekomerni stres je stanje, ki ga povzroča nenehna izpostavljenost velikim količinam stresa.
Ker je stres subjektiven, je težko razpravljati o univerzalnih sprožilcih, vendar pa je v splošnem glavni vzrok zanj naš način življenja.
Ljudje, ki imajo nizko toleranco do stresa, so še posebej dovzetni za preobremenjenost z njim.
Kaj se zgodi, če ste preobremenjeni?
Glavni trije nevrotransmitorji, na katere vpliva prekomeren stres, so serotonin, noradrenalin in dopamin.
Ste pod stresom? Teh hormonov vam primanjkuje, ali pa se vaši možgani nanje ne odzivajo tako kot običajno! Na srečo obstaja mnogo različnih načinov, s katerimi lahko stres obvladujemo – o njih bomo govorili kasneje.
Najprej pa si poglejmo, če je mogoče imeti preveč tolerance do stresa.
Je visoka toleranca do stresa res dobra stvar?
Če ste iz svojega življenja odstranili vse stresne dejavnike, je.
A to ni zelo verjetno – bolj verjetno gre za posledico izjemno visoke tolerance na stres, ki ste jo pridobili kot neke vrste obrambni mehanizem.
To pa ni dobro. Pomembno je, da čutimo nujnost reševanja kritične situacije, se zavedamo svojih omejitev in smo pozorni na pritisk, ki se kopiči okoli nas.
Če je vaša stresna toleranca previsoka, bolj verjetno:
• Precenjujete svoje sposobnosti. Taki posamezniki lahko hitro postanejo ovira poslovnim procesom.
• Normalizirate nenehni pritisk in življenje v senci stalnega stresa.
• Nimate empatije do tistih, ki se ne znajo soočati z visoko stresnimi okolji.
• Ignorirate potrebo po počitku in okrevanju, kar vpliva na vaše delo in življenje.
Nasprotno pa čutite manjšo potrebo po:
• Iskanju pomoči, saj problema ne zaznate.
• Prepoznavanju vzroka. Zdravite samo simptome stresa, premalo pa se posvečate iskanju njegovega vzroka.
• Spreminjanju obnašanja, ko nekdo izpostavi vaše šibke točke.
Kako geni vplivajo na našo toleranco do stresa?
Toleranca do stresa gradi ogromno število dejavnikov – vse od naše službe, prijateljev, družine in vzgoje, do finančne situacije, v kateri smo. Poleg tega pa veliko vlogo odigrajo tudi naši geni!
Dejstvo je, da je stres neizogiben sopotnik sodobnega življenja. Vendar pa je to, ali bomo pod pritiskom uspeli ali se zlomili, v veliki meri odvisno od naših genov.
Spoznajte gen COMT!
Gen COMT kodira istoimenski encim, ki razgrajuje zgoraj omenjene tri hormone: dopamin, adrenalin in noradrenalin. Ko ste pod stresom, le-ti preplavijo vaše telo.
Bolj, kot je encim COMT aktiven oz več kot ga imate, hitreje razgrajuje hormone in vrača telo v ravnovesje.
Nižja aktivnost encima pa pomeni počasnejšo razgradnjo, zaradi katere količina stresnih hormonov preseže vaš optimum in vas pahne v stres.
Ali vas stresne situacije motivirajo ali ohromijo, je torej odvisno tudi od različice gena COMT, ki ga nosite!
12 načinov za obvladovanje stresa
Ne glede na gene pa je ključno, da se naučite obvladovati in nadzirati stres.
Ko stres prepoznate in ocenite, da ima v vašem življenju preveliko vlogo, je čas, da ga spravite pod svoj nadzor. Predstavljamo vam 12 metod, ki vam bodo pri tem pomagale.
1. Dihalne vaje
Osredotočanje na dihanje ali spreminjanje vzorca dihanja močno spremeni splošno raven stresa v telesu. Dihalne tehnike lahko v samo nekaj minutah pomirijo naše telo in duha.
Medtem ko je plitko dihanje povezano s stresom, globoko dihanje napolni kri s kisikom in razjasni vaše misli.
Preizkusite preprosto 3 do 5-minutno vajo: postavite se v udoben položaj, zaprite oči in pozornost usmerite na svoje telo in dihanje. Vdihnite globoko v želodec. Pri tem si lahko pomagate z enakomernim štetjem od 1 do 5. Brez ustavljanja ali zadrževanja sape nato v enakem tempu izdihnite.
2. Čuječnost in meditacija
Čuječnost je praksa, katere namen je povečati zavest o tem, kaj se trenutno dogaja znotraj in zunaj nas. Zahteva osredotočanje na tukaj in zdaj.
Čuječnost vključuje občutke radovednosti, odprtosti in sprejemanja. Študije so dokazale, da lahko čuječnost in meditacija pomembno in pozitivno vplivata na duševno in fizično zdravje.
3. Uravnotežena prehrana
Vse več je dokazov, da spremembe v naši prehrani lahko vplivajo na naše splošno razpoloženje. Prehrana, polna sadja in zelenjave, zdravih beljakovin in maščob, je povezana z večjimi občutki sreče in izboljšanim duševnim zdravjem.
Prehrana v mediteranskem slogu, ki je sestavljena iz sadja, zelenjave, deviškega oljčnega olja, jogurta, sira, oreščkov, celih zrn, morskih sadežev in pustega mesa, je izredno priporočljiva z vidika zadostnega vnosa vitaminov in mineralov, ki jih potrebuje naše telo.
Izogibajte se hrani, ki prinese kratkotrajno zadovoljstvo, po njej pa se počutite še slabše – sladkarije in pretirane količine alkohola.
4. Omejite vnos kofeina
Pitje prevelikih količin kofeina lahko poslabša občutke tesnobe, saj moti cikel spanja in pospeši srčni utrip. Če smo utrujeni, tudi težje nadzorujemo tesnobne občutke.
Vnos kofeina naj bo torej zmeren, zvečer pa namesto kave poskusite s pitjem zeliščnih čajev, ki imajo pomirjujoč učinek – na primer meta, kamilica in sivka.
5. Zadosten in kakovosten spanec
Tisti, ki spijo bolje, so na splošno veliko bolj zadovoljni z življenjem. Nasprotno pa so motnje spanja povezane z negativnimi psihološkimi posledicami – med drugimi z depresijo, tesnobo in slabim nadzorom nad čustvi.
Večina odraslih za optimalno zdravje potrebuje med 7 in 9 ur spanja na dan. Naj bo to vaša prioriteta!
6. Povežite se s prijatelji in družino
Ljudje, ki razvijajo kvalitetne odnose, imajo dobro podporno mrežo s strani sodelavcev, prijateljev in družine, se bolje soočajo s stresom, izgubo službe ali boleznijo.
Ste pod stresom? Vzemite si odmor in pokličite prijatelja!
Zaupajte mu svoje probleme – pomirjujoč glas bližnjega lahko olajša vaše probleme in vam pomaga videti stvari iz druge perspektive.
Zabavne dejavnosti v krogu prijateljev in družine pa so že same po sebi odličen blažilec stresa.
7. Počnite stvari, v katerih uživate
To je najbolj učinkovit način za boj proti stresu. Posamezniki, ki se pogosteje ukvarjajo s prijetnimi aktivnostmi v prostem času, se počutijo bolje.
Ko ste pod stresom, poskusite najti zadovoljstvo v preprostih stvareh, zaradi katerih se počutite dobro. To lahko vključuje slikanje, branje knjige, šport, preživljanje časa v naravi ali s prijatelji, meditiranje, jogo, delo na vrtu ali projekt okrasitve doma.
8. Poslušajte glasbo
Glasba ima dokazano odlične učinke na zmanjševanje stresa. Poslušanje priljubljenih skladb pred stresno situacijo vpliva na vaš telesni odziv na stres.
9. Redno telovadite
O redni telovadbi smo pisali že mnogokrat, vendar pa je njen vpliv na dobro počutje zares dragocen. Zmanjšuje tesnobo, depresijo in negativna čustva.
Pri boju s stresom vam lahko pomaga že vsakodnevni sprehod. A več kot se boste gibali, več prednosti boste občutili!
10. Pišite dnevnik
Dnevnik pomeni varen prostor, kamor lahko zapišete svoje misli, čustva in ideje. Poleg tega vam lahko pomaga prepoznati, kdaj in v katerih situacijah se vam stres kopiči.
11. Sprejmite, česar ne morete spremeniti
Velikokrat težke situacije preprosto ne morete spremeniti. Zato se poskusite osredotočiti na spreminjanje stvari, na katere imate vpliv – na primer koliko truda boste za določeno stvar vložili in vaš način razmišljanja.
12. Iščite razloge za hvaležnost
Hvaležni ljudje so srečnejši. Iščite pozitivne stvari v življenju in cenite malenkosti, kot so dolg sprehod na sončen dan, skodelica kave ali objem.
Na koncu vsakega dne zapišite, za kaj ste hvaležni. Takšen “dnevnik hvaležnosti” vas naučit, kako se osredotočati na pozitivne stvari v življenju.
Spoznajte, kaj vpliva na vaše misli
Toleranca do stresa je le eden izmed mnogih dejavnikov, ki vpliva na vaše duševno počutje.
Spoznajte, kako lahko nagnjenje k določenim osebnostnim lastnostim, kot so optimizem, strah in stres, vpliva na vašo miselnost in dojemanje sveta, ter se naučite uspešno spopadati z vsakodnevnimi izzivi s pomočjo našega testa MyLifestyle DNA.
Rezultati vam razkrijejo, katerim področjem svojega življenja morate posvetiti več pozornosti in vam pomaga pri spopadanju s stresom s priporočili naših strokovnjakov, ki so izdelana glede na vaš genetski zapis.
