Stres je neizogiben spremljevalec sodobnega življenja. Pa vendar na nekatere navidezno sploh ne vpliva, drugi pa čisto odpovedo. Odkrijte, kako geni vplivajo na vaš odziv na stres in kako lahko s tem znanjem spremenite stres iz sovražnika v zaveznika!
Približuje se rok za oddajo pomembnega projekta.
Čaka vas govor pred veliko množico ljudi.
Vaš otrok ima napad besa sredi trgovine.
Ali ste sicer vznemirjeni, a imate situacijo pod nadzorom, ali pa se vam dlani potijo in srce razbija že ob sami misli na takšen tres?
Sodobnemu človeku več ne grozi napad lačnega leva ampak dretje šefov in malčkov, kljub temu pa se naša telesa odzivajo enako kot pred tisoči let.
Tako imenovani odziv “boj ali beg” povzroči izločanje hormonov, ki telo pripravijo na obrambo pred resničnimi (ali domnevnimi) grožnjami.
Toda zakaj nekateri v vsaki situaciji ohranijo mirno kri, drugi pa zmrznejo že pred najmanjšo oviro? Del odgovora lahko dajo vaši geni!
Kaj se dogaja v našem telesu, ko smo pod stresom?
V biološkem smislu je stres odziv telesa na moteno homeostazo oz ravnovesje v telesu. Ko se homeostaza poruši, vaše telo sproži alarm.
Stresorji – dejavniki, ki povzročajo stres – so lahko:
- fiziološki (urezali ste se v prst, prehladili ste se) ali
- psihološki (na vas kričijo, skrbi vas, da boste izgubili službo).
Vaše telo se odzove s spremembami, ki jih vodijo živčni, endokrini in imunski sistem, a vse se začne v možganih.
Ko se soočite s stresorjem, vaša čutila (oči, ušesa, bolečinski receptorji na koži) pošljejo signal v amigdalo. Ta del možganov, ki se ukvarja s čustveno obdelavo, analizira prejete signale.
Če jih prepozna kot nevarnost, aktivira drug del možganov – hipotalamus.
Hipotalamus si predstavljajte kot poveljniški center z odprto linijo komunikacije do preostalih delov telesa. Nadzoruje lahko neprostovoljne funkcije, kot so dihanje, srčni utrip in krvni tlak. Ko hipotalamus prejme opozorilo amigdale, aktivira nadledvični žlezi.
Dve trikotni žlezi, ki tičita na vrhu ledvic, se odzoveta s sproščanjem hormonov kateholaminov. Sem spadajo adrenalin ali epinefrin, dopamin in noradrenalin.
Ti hormoni se s krvjo prenašajo v različne dele telesa in povzročijo fiziološke spremembe, ki jih povezujemo s stresom.
Najpogostejše so:
- Povišan srčni utrip in krvni tlak pošlje kri v življenjsko pomembne organe.
- Hitrejše dihanje, zaradi česar pljuča sprejmejo več kisika.
- Dodaten kisik postavi možgane v stanje visoke pripravljenosti, kar izostri vaše čute.
- Sproščanje glukoze in maščob, da ima vaše telo na voljo hitro energijo.
Takšna pripravljenost celotnega telesa je zgodnjemu človeku lahko pomenila razliko med življenjem in smrtjo. Kaj pa danes?
Stres ali “stres”?
Ste že kdaj doživeli, da se je vaše telo odzvalo navidezno samo od sebe?
V obraz vam pribrenči žuželka in vaša roka jo že odžene izpred oči.
Ob sumljivem šumu v grmovju vas kar odnese stran, še preden se zaveste, da verjetno le ptica brska za deževniki.
Stresni odziv nam niti ne da priložnosti, da bi zavestno predelali, kaj se dogaja, ampak se že odzovemo.
Naša amigdala in hipotalamus sta namreč že spravila stvari v gibanje, še preden je imel možganski vidni center priložnost predelati signale.
Našim prednikom je tako učinkovit opozorilni sistem reševal življenje. Če bi se zgodnji človek raje odpravil v grmovje na lastne oči raziskati, ali je to res ptica ali kaj bolj zloveščega, se zanj verjetno ne bi dobro končalo.
Žal je naš obrambni sistem tako dober, da lahko prestopi mejo pretirane zaščite.
Družinske težave, roki, zmenki ali govorjenje pred občinstvom nam ne predstavljajo življenjske nevarnosti, a se kljub temu odzovemo enako, kot če bi se soočili z resnično nevarnostjo.
In ker se te domnevne grožnje pojavljajo vedno znova, stresnih situacij, ki aktivirajo naš odziv, pa je vedno več, se posledice prej ali slej poznajo na našem zdravju.
Poglejmo, zakaj bi si morali prizadevati za zmanjšanje stresa, ki smo mu izpostavljeni.
Zakaj je stres slab?
Človek je stresni odziv razvil kot kratkoročno prednost – čimprej se izogniti nevarnosti.
Vendar evolucija ni načrtovala, da bi stres postal sestavni del našega življenja! Ker ima škodljive dolgoročne učinke, se je stresni odziv iz življenjsko koristnega hitro spremenil v življenjsko nevarnega.
Raziskave so kronični stres povezale s številnimi zdravstvenimi težavami, kot so bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen tipa 2, anksioznost in depresija.
Zato je ključnega pomena, da prepoznate prekomerni stres in veste, kako ga obvladati.
Na stres se namreč ne odzivamo vsi enako. Nekateri ljudje postanejo tesnobni že ob misli nanj, v stresnih situacijah pa lahko popolnoma odpovedo.
Del razloga je v načinu, kako se naše telo odziva na stres. To je zapisano v naših genih.
Kako geni vplivajo na vašo sposobnost obvladovanja stresnih situacij
Spoznajte gen COMT. Kodira istoimenski encim COMT, ki razgrajuje kemikalije, ki se sproščajo med stresom: dopamin, adrenalin in noradrenalin.
Adrenalin verjetno poznate kot “stresni hormon”, dopamin pa kot “hormon užitka”, vendar imata oba pomembno vlogo pri odzivanju vašega telesa na stres.
Odvisno od tega, katero različico gena COMT imate, je lahko encim COMT zelo aktiven ali pa ne. In to določa, ali veljate za bojevnika ali misleca.
Bojevniki imajo zelo aktiven encim COMT, več encima pa pomeni hitrejšo razgradnjo stresnih hormonov in vrnitev vašega telesa v ravnovesje.
Misleci imajo zmanjšano aktivnost encima COMT, kar pomeni manj encima in počasnejšo razgradnjo dopamina in adrenalina.
Če jih encim ne razgradi, bodo v vašem telesu presegli optimalno raven, zaradi česar se boste pod pritiskom zlomili.
Kako mi pomaga poznavanje genov?
Tako kot vse v življenju so tudi zmerne količine stresa koristne, saj izostrijo našo pozornost in izboljšajo učinkovitost.
A stres lahko postane preveč obremenjujoč, zato je razumevanje, kako točno deluje na vas, dragoceno orodje za učinkovito obvladovanje stresa.
Če ste bojevnik, bolje prenašate stres in bolečino ter ste čustveno odpornejši. Vendar zares zaživite šele v ekstremnih situacijah, ko vaše možgane preplavi stimulativni dopamin.
Zato ima lahko boljša učinkovitost svojo ceno – kadar niste postavljeni pred noben izziv, ste lahko brez motivacije in inspiracije.
Če ste mislec, se morda težje spopadate s stresom in bolečino, vendar ste običajno tudi bolj ustvarjalni, bolje se osredotočate, imate boljše motorične sposobnosti in ste boljši pri nalogah, povezanih s pozornostjo – a le, ko niste pod pritiskom in je vaša raven dopamina optimalna.
Če s testom DNA ugotovite, ali ste bojevnik ali mislec, vam lahko to pomaga oblikovati učinkovito strategijo spopadanja s stresom!
Stres – od sovražnika do zaveznika
Razen, če načrtujete selitev v odmaknjen kotiček Zemlje, se stresu ne morete izogniti. Prav tako ne morete menjati svojih genov.
A če veste, ali nosite bojevniški gen ali ne, vam bo to pomagalo razumeti svoje vedenje in predvideti odziv na stres.
Oboroženi s tem znanjem lahko stres iz sovražnika spremenite v zaveznika in se naučite, kako ga obvladovati ter prilagoditi svoj življenjski slog in način razmišljanja sebi v prid.
Končni rezultat? Kot olimpijski tekač suvereno preskočite vsako oviro, ki vam jo prinese življenje!
